Vretenčarji in nevretenčarji
Naravoslovje · 7. razred
Živalsko kraljestvo delimo na dve veliki skupini glede na to, ali imajo živali hrbtenico. To sta skupini nevretenčarjev in vretenčarjev, ki skupaj tvorijo pestro življenje na našem planetu.
Ključni pojmi
- Nevretenčarji
- Živali, ki nimajo notranjega ogrodja iz kosti oziroma hrbtenice.
- Vretenčarji
- Živali z razvitim notranjim ogrodjem, katerega osrednji del je hrbtenica.
- Členonožci
- Največja skupina nevretenčarjev s hitinskim ogrodjem in členjenimi nogami.
- Toplokrvne živali
- Živali, ki vzdržujejo stalno telesno temperaturo ne glede na okolico.
Nevretenčarji
Nevretenčarji nimajo notranjega ogrodja iz kosti oziroma hrbtenice. So najštevilčnejša skupina, saj predstavljajo 95 odstotkov vseh živalskih vrst. Večina je majhnih, nekateri pa imajo zunanje ogrodje ali lupino. Mednje štejemo spužve, ožigalkarje, mehkužce, kolobarnike in členonožce.
- Nimajo hrbtenice ali notranjih kosti.
- Predstavljajo 95 % vseh živalskih vrst.
- Členonožci so njihova največja in najbolj raznolika skupina.
Vretenčarji
Vretenčarji imajo notranje ogrodje s hrbtenico, ki je sestavljena iz vretenc. Ogrodje raste skupaj z živaljo in ščiti pomembne organe, kot so možgani. Delimo jih v pet skupin: ribe, dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce. Sesalci so najbolj razviti in svoje mladiče hranijo z mlekom.
- Imajo notranje ogrodje iz vretenc.
- Ogrodje daje telesu oporo in ščiti notranje organe.
- Delijo se na ribe, dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce.
Telesna temperatura
Vretenčarje ločimo tudi po tem, kako uravnavajo svojo toploto. Ribe, dvoživke in plazilci so hladnokrvni, ker se njihova temperatura spreminja glede na okolico. Ptiči in sesalci pa so toplokrvni, saj vzdržujejo stalno telesno temperaturo. Vse te živali so nujne za naravno ravnovesje.
- Hladnokrvnim živalim se temperatura spreminja glede na okolje.
- Toplokrvne živali vzdržujejo stalno telesno temperaturo.
- Vsi so del zapletenih prehranjevalnih verig.
Zanimivosti
- Nevretenčarji predstavljajo kar okoli 95 odstotkov vseh poznanih živalskih vrst.
- Ptiči imajo votle kosti, ki so lahke in jim omogočajo letenje.
- Členonožci imajo telo zaščiteno s trdnim zunanjim ogrodjem iz hitina.
Povzetek
Živali delimo na nevretenčarje brez hrbtenice in vretenčarje z notranjim ogrodjem. Vsaka skupina ima posebne lastnosti in način uravnavanja telesne temperature, vsi pa so pomembni za naravo.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Vretenčarji in nevretenčarji?
Živalsko kraljestvo delimo na dve veliki skupini glede na to, ali imajo živali hrbtenico. To sta skupini nevretenčarjev in vretenčarjev, ki skupaj tvorijo pestro življenje na našem planetu.
Kaj je nevretenčarji?
Živali, ki nimajo notranjega ogrodja iz kosti oziroma hrbtenice.
Kaj je vretenčarji?
Živali z razvitim notranjim ogrodjem, katerega osrednji del je hrbtenica.
Kaj je členonožci?
Največja skupina nevretenčarjev s hitinskim ogrodjem in členjenimi nogami.
Kako na kratko povzamemo temo Vretenčarji in nevretenčarji?
Živali delimo na nevretenčarje brez hrbtenice in vretenčarje z notranjim ogrodjem. Vsaka skupina ima posebne lastnosti in način uravnavanja telesne temperature, vsi pa so pomembni za naravo.
Sorodne razlage – Naravoslovje, 7. razred
- Zaščita telesa
- Zaznavanje okolja
- Zgradba snovi
- Življenje v ekosistemu
- Barve in svetloba
- Človek in narava
- Dejavniki okolja
- Dihanje pri živalih
- Enocelični organizmi
- Gibanje organizmov
- Gibanje valov
- Hrup in vpliv na okolje