Barve in svetloba
Naravoslovje · 7. razred
Svetloba je oblika energije, ki potuje izjemno hitro in nam omogoča, da vidimo svet okoli sebe. Glavni naravni vir svetlobe je Sonce, poznamo pa tudi umetne vire, kot so žarnice, svetleče diode in ogenj.
Ključni pojmi
- Razklon svetlobe
- Pojav, ko se bela svetloba razdeli na posamezne barve spektra.
- Absorpcija
- Vpijanje svetlobe v predmetu.
- Aditivno mešanje
- Mešanje svetlobnih žarkov osnovnih barv (rdeča, zelena, modra).
- Subtraktivno mešanje
- Mešanje pigmentov oziroma snovnih barv, s katerim svetlobo odvzemamo.
- Valovna dolžina
- Značilnost svetlobnega valovanja, ki določa posamezno barvo v spektru.
Bela svetloba in barvni spekter
Bela svetloba, ki jo oddaja Sonce, je v resnici mešanica vseh barv mavrice. Znanstvenik Isaac Newton je s stekleno prizmo dokazal, da se bela svetloba lahko razkloni na barvni spekter. Ta spekter sestavljajo rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, modrovijolična in vijolična barva. Vsaka barva ima svojo značilno valovno dolžino.
- Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv mavrice.
- Prizma razkloni svetlobo na barvni spekter.
- Rdeča svetloba ima najdaljšo, vijolična pa najkrajšo valovno dolžino.
Zakaj vidimo barve predmetov?
Barva predmeta je odvisna od tega, kateri del svetlobnega spektra se od njega odbije v naše oči. Zelen list vidimo takšnega zato, ker odbije zeleno svetlobo, vse ostale barve pa absorbira oziroma vpije. Predmet, ki odbije vse barve, vidimo kot bel, tistega, ki vso svetlobo vpije, pa kot črn.
- Predmete vidimo, ker se svetloba od njih odbija ali pa jo sami oddajajo.
- Predmet je tiste barve, ki jo odbije nazaj v naše oči.
- Absorpcija pomeni, da predmet vpije določene barve svetlobe.
Mešanje barv in mavrica
Poznamo aditivno mešanje svetlobe (sistem RGB) za zaslone in subtraktivno mešanje pigmentov za tiskanje. V naravi mavrica nastane, ko sončni žarki posijejo skozi dežne kapljice, ki delujejo kot majhne prizme. Kapljica svetlobo hkrati lomi, odbije in razkloni na osnovne barve.
- Pri aditivnem mešanju rdeča, zelena in modra svetloba skupaj dajo belo.
- Subtraktivno mešanje pigmentov uporablja modrozeleno, škrlatno in rumeno barvo.
- Za nastanek mavrice mora biti Sonce za našim hrbtom, dež pa pred nami.
Zanimivosti
- Prvi človek, ki je z uporabo prizme dokazal sestavo bele svetlobe, je bil Isaac Newton.
- Vsaka dežna kapljica v zraku deluje kot majhna prizma, ki lomi in razklanja svetlobo.
- Črna barva dejansko nastane takrat, ko predmet vpije skoraj vso svetlobo in ne odbije ničesar.
Povzetek
Svetloba se v homogenih snoveh širi premočrtno in se ob stiku s predmeti odbija, vpija ali potuje skozi njih. Bela svetloba je mešanica barv, ki jih zaznamo, ko se določen del spektra odbije od predmetov v naše oči.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Barve in svetloba?
Svetloba je oblika energije, ki potuje izjemno hitro in nam omogoča, da vidimo svet okoli sebe. Glavni naravni vir svetlobe je Sonce, poznamo pa tudi umetne vire, kot so žarnice, svetleče diode in ogenj.
Kaj je razklon svetlobe?
Pojav, ko se bela svetloba razdeli na posamezne barve spektra.
Kaj je absorpcija?
Vpijanje svetlobe v predmetu.
Kaj je aditivno mešanje?
Mešanje svetlobnih žarkov osnovnih barv (rdeča, zelena, modra).
Kako na kratko povzamemo temo Barve in svetloba?
Svetloba se v homogenih snoveh širi premočrtno in se ob stiku s predmeti odbija, vpija ali potuje skozi njih. Bela svetloba je mešanica barv, ki jih zaznamo, ko se določen del spektra odbije od predmetov v naše oči.
Sorodne razlage – Naravoslovje, 7. razred
- Človek in narava
- Dejavniki okolja
- Dihanje pri živalih
- Enocelični organizmi
- Gibanje organizmov
- Gibanje valov
- Hrup in vpliv na okolje
- Kako deluje živalsko telo
- Kako vidimo predmete
- Kakovost zraka
- Leče in njihova uporaba
- Mešanje in ločevanje snovi