Dihanje pri živalih
Naravoslovje · 7. razred
Dihanje je nujen življenjski proces, ki živalim omogoča pridobivanje energije za delovanje telesa. Pri tem procesu celice porabljajo kisik in sproščajo ogljikov dioksid, kar imenujemo celično dihanje.
Ključni pojmi
- Izmenjava plinov
- Proces sprejemanja kisika iz okolja in oddajanja ogljikovega dioksida.
- Sapnice (traheje)
- Sistem cevk pri žuželkah, ki dovajajo kisik neposredno do celic.
- Dihalnice
- Majhne odprtine na površini telesa žuželk, kjer se odpirajo sapnice.
- Pljučni mešički
- Deli pljuč pri sesalcih, kjer poteka izmenjava plinov med zrakom in krvjo.
Dihanje skozi kožo in s škrgami
Najpreprostejši način je dihanje skozi tanko in vlažno kožo, kar je značilno za deževnike in nekatere dvoživke. Vodne živali, kot so ribe in raki, dihajo s škrgami, ki imajo veliko površino in so prepletene s krvnimi žilami. Ko voda teče čez škrge, kisik prehaja v kri, ogljikov dioksid pa se izloči v vodo.
- Koža mora biti nenehno vlažna, da kisik lahko prehaja v kapilare.
- Škrge so zelo učinkoviti organi, prilagojeni na manjšo količino kisika v vodi.
Sapnice pri žuželkah
Žuželke dihajo s sistemom cevk, ki jih imenujemo sapnice ali traheje. Te se na površini telesa odpirajo z dihalnicami, v notranjosti pa se vejejo neposredno do vseh celic. Posebnost žuželk je, da njihova kri ne prenaša kisika, saj ta potuje po cevkah naravnost do tkiv.
- Sapnice segajo do vseh celic v telesu.
- Kri žuželk nima vloge pri prenašanju kisika.
Dihanje s pljuči
Kopenski vretenčarji dihajo s pljuči, ki so v telesu zaščitena pred izsušitvijo. Sesalci imajo najbolj zapletena pljuča z milijoni mešičkov, medtem ko imajo dvoživke le preproste vrečke. Ptice uporabljajo še zračne vrečke, ki delujejo kot mehovi in zagotavljajo nenehen dotok svežega zraka.
- Pljuča sesalcev omogočajo izmenjavo plinov preko pljučnih mešičkov.
- Ptice potrebujejo zračne vrečke za oskrbo s kisikom med letenjem.
Zanimivosti
- Če se koža deževnika izsuši, žival ne more več sprejemati kisika in pogine.
- Ribe vodo zajemajo z usti in jo potiskajo čez škrge ven skozi škržne reže.
Povzetek
Živali so razvile različne dihalne organe, kot so koža, škrge, sapnice ali pljuča, prilagojene njihovemu okolju. Vsem sistemom je skupno, da omogočajo sprejem kisika in oddajo ogljikovega dioksida preko tankih in vlažnih površin.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Dihanje pri živalih?
Dihanje je nujen življenjski proces, ki živalim omogoča pridobivanje energije za delovanje telesa. Pri tem procesu celice porabljajo kisik in sproščajo ogljikov dioksid, kar imenujemo celično dihanje.
Kaj je izmenjava plinov?
Proces sprejemanja kisika iz okolja in oddajanja ogljikovega dioksida.
Kaj je sapnice (traheje)?
Sistem cevk pri žuželkah, ki dovajajo kisik neposredno do celic.
Kaj je dihalnice?
Majhne odprtine na površini telesa žuželk, kjer se odpirajo sapnice.
Kako na kratko povzamemo temo Dihanje pri živalih?
Živali so razvile različne dihalne organe, kot so koža, škrge, sapnice ali pljuča, prilagojene njihovemu okolju. Vsem sistemom je skupno, da omogočajo sprejem kisika in oddajo ogljikovega dioksida preko tankih in vlažnih površin.
Sorodne razlage – Naravoslovje, 7. razred
- Enocelični organizmi
- Gibanje organizmov
- Gibanje valov
- Hrup in vpliv na okolje
- Kako deluje živalsko telo
- Kako vidimo predmete
- Kakovost zraka
- Leče in njihova uporaba
- Mešanje in ločevanje snovi
- Nastanek novega življenja
- Nevidni svet organizmov
- Podnebne spremembe