Rim brez kraljev: konzuli, senat in ljudstvo
Zgodovina · 7. razred
Leta 509 pr. n. št. so Rimljani pregnali zadnjega kralja in Rim je postal republika. To pomeni, da država ni bila več last vladarja, ampak javna zadeva, pri kateri so sodelovali vsi državljani.

Ključni pojmi
- Republika
- Državna ureditev, ki pripada vsem državljanom.
- Konzul
- Eden od dveh najvišjih voditeljev države z enoletnim mandatom.
- Senat
- Vplivno telo 300 politikov, ki so odločali o vojni, miru in državni blagajni.
- Patriciji
- Potomci starih, bogatih družin in lastniki velikih zemljišč.
- Plebejci
- Številčnejši prebivalci (kmetje, obrtniki), ki so se borili za politične pravice.
Vodenje republike: Konzula in senat
Na vrhu države sta bila dva konzula, izvoljena za eno leto, ki sta vodila vojsko in seje senata. Ker sta bila dva, sta se med seboj nadzorovala in preprečevala, da bi kdo postal tiran. Največjo dejansko moč je imel senat s 300 izkušenimi politiki, ki so funkcijo opravljali dosmrtno.
- Konzula sta imela najvišjo vojaško in civilno oblast.
- Senat je svetoval konzulom in vodil zunanjo politiko.
- Dvojno vodstvo in kratek mandat sta preprečevala zlorabo moči.
Boj plebejcev za pravice
Prebivalstvo se je delilo na bogate patricije in manj vplivne plebejce, ki so bili kmetje in obrtniki. Plebejci so se dolga leta borili za enakopravnost in sčasoma dosegli, da so jih zastopali ljudski tribuni. Ti so lahko s pravico veta ustavili zakone, ki bi plebejcem škodovali.
- Patriciji so bili sprva edini, ki so lahko zasedali visoke položaje.
- Ljudski tribuni so ščitili pravice plebejcev.
- Rimski zakoni so bili prvič zapisani na dvanajstih bronastih ploščah.
Zanimivosti
- Beseda republika izhaja iz latinske zveze res publica, kar pomeni javna zadeva.
- Beseda veto v latinščini pomeni prepovedujem.
Povzetek
Rimska republika je bila država, kjer so si oblast delili konzuli, senat in ljudske skupščine. Čeprav so imeli bogati patriciji največ vpliva, so si plebejci z bojem zagotovili svoje predstavnike in zapisane zakone.
Delovni list: Rim brez kraljev: konzuli, senat in ljudstvo, 7. razred – za tiskanje
Naloge s to snovjo na listu A4, pripravljene za tisk ali PDF. Brez prijave.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Rim brez kraljev: konzuli, senat in ljudstvo?
Leta 509 pr. n. št. so Rimljani pregnali zadnjega kralja in Rim je postal republika. To pomeni, da država ni bila več last vladarja, ampak javna zadeva, pri kateri so sodelovali vsi državljani.
Kaj pomeni »Republika«?
Državna ureditev, ki pripada vsem državljanom.
Kaj pomeni »Konzul«?
Eden od dveh najvišjih voditeljev države z enoletnim mandatom.
Kaj pomeni »Senat«?
Vplivno telo 300 politikov, ki so odločali o vojni, miru in državni blagajni.
Kako na kratko povzamemo temo Rim brez kraljev: konzuli, senat in ljudstvo?
Rimska republika je bila država, kjer so si oblast delili konzuli, senat in ljudske skupščine. Čeprav so imeli bogati patriciji največ vpliva, so si plebejci z bojem zagotovili svoje predstavnike in zapisane zakone.
Kje najdem vaje in vprašanja za temo Rim brez kraljev: konzuli, senat in ljudstvo?
Za temo Rim brez kraljev: konzuli, senat in ljudstvo (Zgodovina, 7. razred) so v aplikaciji Učko.si kviz z vprašanji in odgovori ter vaje za preverjanje znanja.
Sorodne razlage – Zgodovina, 7. razred
- Rimljani in njihov svet
- Rimljani na območju današnje Slovenije
- Rojstvo prvih držav
- Sledovi prvih ljudi na naših tleh
- Slovenska kulturna dediščina
- Svet starih Grkov
- Širjenje grškega vpliva
- Širjenje krščanstva
- Trgovske poti in povezovanje Evrope
- Umetnost srednjega veka
- Vera v rimskem obdobju
- Vladarji in plemstvo