Vera v rimskem obdobju
Zgodovina · 7. razred
Vera je bila v starem Rimu neločljiv del vsakdanjega življenja in države. Rimljani so bili sprva politeisti, kar pomeni, da so častili številna božanstva, na katera je močno vplivala grška kultura.
Ključni pojmi
- Politeizem
- Verovanje v več bogov hkrati.
- Lararij
- Majhen hišni oltar, kjer so Rimljani častili varuhe doma.
- Monoteizem
- Verovanje v samo enega boga.
- Milanski edikt
- Listina iz leta 313, s katero je cesar Konstantin krščanstvu podelil svobodo.
Rimski bogovi in domače češčenje
Vrhovni bog je bil Jupiter, ki je vladal nebu in zemlji, ob njem pa so častili še Junono, Marsa, Neptuna in druge. Rimljani so bogovom darovali žrtve po načelu "dam, da daš", da bi si zagotovili njihovo naklonjenost. Poleg državnih bogov so v hišnih oltarjih, imenovanih larariji, častili tudi varuhe doma in duhove prednikov. Za varnost države so skrbele vestalke, ki so vzdrževale večni ogenj v templju boginje Veste.
- Rimska božanstva so prevzela lastnosti grških bogov, le imena so bila drugačna.
- Verniki so bogovom darovali hrano in živali v zameno za zaščito.
- Vsaka hiša je imela oltar za čaščenje hišnih bogov larov in penatov.
Kult cesarja in pojav krščanstva
Z vzponom cesarstva so Rimljani začeli častiti cesarje kot bogove, da bi krepili zvestobo državi. V 1. stoletju se je v Judeji pojavilo krščanstvo, ki je temeljilo na monoteizmu oziroma veri v enega boga. Ker kristjani niso hoteli častiti rimskih bogov in cesarja, so jih oblasti preganjale in kaznovale. Vera se je kljub temu hitro širila, saj je vsem ljudem obljubljala enakost in posmrtno življenje.
- Čaščenje cesarja je bilo obvezno za vse državljane imperija.
- Kristjani so bili preganjani, ker so zavračali rimske bogove in se skrivali v katakombah.
- Krščanstvo je privabljalo revne in sužnje z obljubo enakosti pred bogom.
Krščanstvo postane državna vera
Preobrat je prinesel cesar Konstantin, ki je leta 313 z milanskim ediktom krščanstvu priznal svobodo veroizpovedi. To je pomenilo konec dolgoletnega preganjanja kristjanov po celotnem imperiju. Leta 380 je cesar Teodozij krščanstvo razglasil za edino uradno državno vero in prepovedal staro pogansko češčenje. S tem dejanjem je krščanstvo postalo temelj prihodnje evropske civilizacije.
- Milanski edikt je leta 313 končal preganjanje kristjanov.
- Cesar Teodozij je prepovedal čaščenje starih rimskih bogov.
- Krščanstvo je postalo uradna vera celotnega rimskega imperija.
Zanimivosti
- Vestalke so bile posebej spoštovane svečenice, ki so morale v templju vedno ohranjati goreč ogenj.
- Rimljani so verjeli v duhove prednikov, ki so jih imenovali mani.
Povzetek
Rimska vera se je spremenila iz politeističnega čaščenja številnih bogov in cesarja v monoteistično krščanstvo. Ključna mejnika sta bila milanski edikt, ki je prinesel svobodo vere, in kasnejša razglasitev krščanstva za edino državno religijo.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Vera v rimskem obdobju?
Vera je bila v starem Rimu neločljiv del vsakdanjega življenja in države. Rimljani so bili sprva politeisti, kar pomeni, da so častili številna božanstva, na katera je močno vplivala grška kultura.
Kaj je politeizem?
Verovanje v več bogov hkrati.
Kaj je lararij?
Majhen hišni oltar, kjer so Rimljani častili varuhe doma.
Kaj je monoteizem?
Verovanje v samo enega boga.
Kako na kratko povzamemo temo Vera v rimskem obdobju?
Rimska vera se je spremenila iz politeističnega čaščenja številnih bogov in cesarja v monoteistično krščanstvo. Ključna mejnika sta bila milanski edikt, ki je prinesel svobodo vere, in kasnejša razglasitev krščanstva za edino državno religijo.
Sorodne razlage – Zgodovina, 7. razred
- Vladarji in plemstvo
- Vsakdan ljudi v srednjem veku
- Vzpon in propad imperija
- Začetki človeštva
- Življenje kmetov
- Življenje lovcev in nabiralcev
- Življenje ob Nilu
- Življenje prebivalcev rimskega sveta
- Aleksandrovo osvajanje sveta
- Arabska civilizacija
- Atene in Sparta
- Balkan v srednjem veku