Mestno življenje in razvoj
Zgodovina · 7. razred
Od 11. stoletja dalje so se v Evropi zaradi boljšega kmetijstva in večjega števila prebivalcev začela ponovno razvijati mesta. Viški hrane so spodbudili razvoj trgovine in obrti, kar je privedlo do nastanka novih naselbin.
Ključni pojmi
- Ceh
- Združenje mojstrov iste obrtne stroke, ki določa pravila dela in cene.
- Patriciji
- Bogati trgovci, ki so predstavljali najvplivnejši sloj v mestu.
- Rotovž
- Mestna hiša, v kateri je delovala mestna uprava.
- Pranger
- Sramotilni steber na glavnem trgu, namenjen javnemu kaznovanju.
Nastanek in mestne pravice
Mesta so rasla na strateških točkah, kot so križišča poti, obrežja rek ali v bližini gradov in samostanov. Da je naselje postalo mesto, je moralo od vladarja dobiti mestne pravice, med katerimi je bila najpomembnejša tržna pravica. Mesta so imela lastno upravo z županom in mestnim svetom ter svoje sodstvo.
- Mesta so nastajala ob trgovskih poteh, rekah ali na temeljih antičnih mest.
- Tržna pravica je meščanom dovoljevala prirejanje sejmov.
- Podložnik je postal svoboden meščan, če je v mestu preživel eno leto in en dan.
Podoba srednjeveškega mesta
Zaradi varnosti so mesta obdajali z obzidjem in obrambnimi stolpi, vstop pa je bil možen le skozi mestna vrata. Ulice so bile ozke, temne in krive, hiše pa večinoma lesene, kar je predstavljalo veliko nevarnost za požare. Osrednji prostor je bil glavni trg s cerkvijo, rotovžem in sramotilnim stebrom.
- Mesta so bila zavarovana z obzidjem in stolpi.
- Zaradi pomanjkanja prostora so bile hiše večnadstropne in ulice ozke.
- Na glavnem trgu so potekali sejmi in javna kaznovanja na prangerju.
Prebivalci in delo v mestu
Mestno družbo so vodili bogati trgovci oziroma patriciji. Večino prebivalstva so tvorili obrtniki, ki so se združevali v cehe za zaščito svojih interesov. Na dnu so bili reveži in služabniki, ki niso imeli meščanskih pravic.
- Patriciji so bili najvplivnejši sloj, ki je odločal o mestnih zadevah.
- Cehi so določali pravila dela, kakovost izdelkov in njihove cene.
- V mestih so se razvijale prve univerze in denarno gospodarstvo.
Zanimivosti
- Pravilo 'mestni zrak osvobaja' je podložnikom omogočalo pot do svobode.
- Zaradi metanja odpadkov na ulice in podgan se je hitro širila kuga ali črna smrt.
- Mestna vrata so ponoči zaklepali, da bi zagotovili varnost prebivalcev.
Povzetek
Srednjeveška mesta so bila utrjena središča trgovine in obrti, kjer so veljala posebna pravila in pravice. Kljub slabi higieni in nevarnostim so postala središča napredka, izobraževanja in novega gospodarstva.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Mestno življenje in razvoj?
Od 11. stoletja dalje so se v Evropi zaradi boljšega kmetijstva in večjega števila prebivalcev začela ponovno razvijati mesta. Viški hrane so spodbudili razvoj trgovine in obrti, kar je privedlo do nastanka novih naselbin.
Kaj je ceh?
Združenje mojstrov iste obrtne stroke, ki določa pravila dela in cene.
Kaj je patriciji?
Bogati trgovci, ki so predstavljali najvplivnejši sloj v mestu.
Kaj je rotovž?
Mestna hiša, v kateri je delovala mestna uprava.
Kako na kratko povzamemo temo Mestno življenje in razvoj?
Srednjeveška mesta so bila utrjena središča trgovine in obrti, kjer so veljala posebna pravila in pravice. Kljub slabi higieni in nevarnostim so postala središča napredka, izobraževanja in novega gospodarstva.
Sorodne razlage – Zgodovina, 7. razred
- Meščani in njihov pomen
- Mezopotamija in njena mesta
- Nastanek grške kulture
- Nastanek mest
- Nastanek rimske države
- Osvajanja in širitev ozemlja
- Podeželje skozi srednji vek
- Politične spremembe v jugovzhodni Evropi
- Pomembne osebnosti srednjega veka
- Posledice turških osvajanj
- Prehod v stalna naselja
- Prelom med starim in novim obdobjem