Naše dežele pod nemškimi vladarji

Zgodovina · 7. razred

Po razpadu frankovske države so slovenska ozemlja postala del Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Začetek tega obdobja zaznamuje leto 962, ko je bil nemški kralj Oton I. kronan za cesarja. Naše dežele so tako za dolga stoletja postale del nemškega političnega in kulturnega prostora.

Ključni pojmi

Mejna krajina: Posebno vojaško-upravno območje na robu države, namenjeno obrambi.
Velika Karantanija: Velika upravna enota, ki je leta 976 združila večino slovenskega ozemlja.
Fevdalni red: Družbeni sistem, v katerem vladar podeljuje zemljo (fevd) plemstvu in Cerkvi.
Kolonizacija: Proces naseljevanja prebivalstva na nova območja zaradi obdelave zemlje.
Triletno kolobarjenje: Napredna kmetijska tehnika menjavanja posevkov na poljih.

Obramba in nastanek dežel

V 10. stoletju so nemški vladarji zaradi vpadov Madžarov ustanovili mejne krajine, ki so jih vodili mejni grofje. Te vojaško-upravne enote so bile predhodnice kasnejših dežel, kot so Koroška, Štajerska in Kranjska. Leta 976 je cesar Oton II. Koroško povzdignil v Veliko Karantanijo, ki je združevala večino slovenskega ozemlja. Čeprav je kasneje razpadla, je postavila temelje za razvoj deželne zavesti.

Ustanovitev mejnih krajin za obrambo pred Madžari
Nastanek Velike Karantanije leta 976
Oblikovanje temeljev za zgodovinske dežele

Fevdalni red in vloga Cerkve

Na naših tleh se je utrdil fevdalni red, kjer so vladarji podeljevali zemljo plemiškim družinam in Cerkvi. Vplivni plemiči, kot so Spanheimi in Babenberžani, so gradili gradove za nadzor posesti in trgovskih poti. Velik pomen so imeli samostani, na primer v Stični, ki so postali središča izobraževanja in gospodarstva. Cerkev je preko škofij dokončno utrdila krščanstvo med prebivalstvom.

Gradnja gradov vplivnih plemiških družin
Samostani kot središča pisave, umetnosti in naprednega kmetovanja
Utrditev krščanstva preko salzburške in oglejske škofije

Kolonizacija in gospodarski razvoj

Med 10. in 13. stoletjem je potekala močna kolonizacija, ko so plemiči na naše ozemlje naseljevali nemške kmete. Naseljenci so prinesli nove tehnike, kot sta triletno kolobarjenje in uporaba težkega pluga. Zaradi tega so nastajale nove vasi, krčili so se gozdovi in povečala se je pridelava hrane. V tem času so se dokončno izoblikovale meje dežel, ki so obstajale vse do konca prve svetovne vojne.

Naseljevanje nemških kmetov na izpraznjena ozemlja
Uvedba triletnega kolobarjenja in težkega pluga
Spreminjanje videza pokrajine z novimi vasmi in krčenjem gozdov

Zanimivosti

Velika Karantanija je bila samostojna vojvodina, ki je vključevala večino slovenskega ozemlja.
Cistercijanski samostan v Stični, ustanovljen leta 1136, je eden najstarejših središč napredka pri nas.

Povzetek

V obdobju pod nemškimi vladarji so se iz mejnih krajin razvile slovenske zgodovinske dežele. Fevdalni red, delovanje samostanov in naseljevanje novih kmetov so trajno oblikovali naš prostor in gospodarski razvoj.

Delovni list: Naše dežele pod nemškimi vladarji, 7. razred – za tiskanje

Naloge s to snovjo na listu A4, pripravljene za tisk ali PDF. Brez prijave.

Pogosta vprašanja

Kaj se naučimo pri temi Naše dežele pod nemškimi vladarji?

Kaj pomeni »Mejna krajina«?

Posebno vojaško-upravno območje na robu države, namenjeno obrambi.

Kaj pomeni »Velika Karantanija«?

Velika upravna enota, ki je leta 976 združila večino slovenskega ozemlja.

Kaj pomeni »Fevdalni red«?

Družbeni sistem, v katerem vladar podeljuje zemljo (fevd) plemstvu in Cerkvi.

Kako na kratko povzamemo temo Naše dežele pod nemškimi vladarji?

Kje najdem vaje in vprašanja za temo Naše dežele pod nemškimi vladarji?

Za temo Naše dežele pod nemškimi vladarji (Zgodovina, 7. razred) so v aplikaciji Učko.si kviz z vprašanji in odgovori ter vaje za preverjanje znanja.

Sorodne razlage – Zgodovina, 7. razred

Vse razlage – Zgodovina, 7. razred →

Reši kviz v aplikaciji Učko →