Spreminjanje snovi
Naravoslovje · 7. razred
Snovi okoli nas se nenehno spreminjajo, nekatere hitro, druge pa zelo počasi. Vse te spremembe v naravoslovju razvrščamo v dve temeljni skupini: fizikalne in kemijske spremembe.
Ključni pojmi
- Fizikalna sprememba
- Proces, pri katerem snov spremeni le videz, njena kemijska sestava pa ostane ista.
- Kemijska reakcija
- Sprememba, pri kateri iz reaktantov nastanejo nove snovi z drugačnimi lastnostmi.
- Reaktanti
- Prvotne snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.
- Zakon o ohranitvi mase
- Pravilo, da je skupna masa snovi pred spremembo enaka skupni masi snovi po spremembi.
Fizikalne spremembe
Pri fizikalnih spremembah se kemijska sestava snovi ne spremeni, zato snov ostane ista. Spremenijo se le njene zunanje lastnosti, kot so oblika, velikost delcev ali agregatno stanje. Glavna značilnost teh procesov je, da so večinoma povratni, kar pomeni, da lahko snov povrnemo v prvotno stanje. Primeri vključujejo taljenje ledu, mletje kave in raztapljanje sladkorja v čaju.
- Snov spremeni le svoj videz, ne pa svoje narave.
- Večina fizikalnih sprememb je povratnih.
Kemijske spremembe
Kemijske spremembe ali reakcije ustvarijo popolnoma nove snovi z drugačnimi lastnostmi. Med reakcijo se vezi med atomi v reaktantih prekinejo in se ponovno vzpostavijo v nove snovi, ki jih imenujemo produkti. Te spremembe so v večini primerov nepovratne, kar vidimo pri gorenju lesa, rjavenju železa ali kisanju mleka. Pri tem se lahko sprosti tudi svetloba ali značilen vonj.
- Iz prvotnih snovi (reaktantov) nastanejo nove snovi (produkti).
- Kemijske spremembe so večinoma nepovratne.
Prepoznavanje reakcij in ohranitev mase
Kemijsko spremembo prepoznamo po spremembi barve, nastanku plina, usedline ali spremembi temperature. Kljub vsem spremembam velja zakon o ohranitvi mase, ki pravi, da se atomi ne uničijo, ampak le preuredijo. Skupna masa snovi pred spremembo je zato vedno enaka skupni masi snovi po njej. To pravilo velja za vse procese, od gorenja do dogajanja v naših telesih.
- Znaki reakcije so mehurčki, sprememba barve, vonja ali toplote.
- Masa snovi se med spremembo ne spremeni, atomi se le preuredijo.
Zanimivosti
- Rjavenje starega kolesa je primer zelo počasne kemijske spremembe.
- Če bi pri gorenju lesa ujeli ves dim in pline, bi bila njihova masa skupaj s pepelom enaka masi lesa in kisika.
Povzetek
Snovi se spreminjajo fizikalno, ko ostanejo iste in spremenijo le videz, ali kemijsko, ko nastanejo nove snovi. Pri vseh spremembah se skupna masa snovi vedno ohrani, saj atomi ne nastanejo iz nič.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Spreminjanje snovi?
Snovi okoli nas se nenehno spreminjajo, nekatere hitro, druge pa zelo počasi. Vse te spremembe v naravoslovju razvrščamo v dve temeljni skupini: fizikalne in kemijske spremembe.
Kaj je fizikalna sprememba?
Proces, pri katerem snov spremeni le videz, njena kemijska sestava pa ostane ista.
Kaj je kemijska reakcija?
Sprememba, pri kateri iz reaktantov nastanejo nove snovi z drugačnimi lastnostmi.
Kaj je reaktanti?
Prvotne snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.
Kako na kratko povzamemo temo Spreminjanje snovi?
Snovi se spreminjajo fizikalno, ko ostanejo iste in spremenijo le videz, ali kemijsko, ko nastanejo nove snovi. Pri vseh spremembah se skupna masa snovi vedno ohrani, saj atomi ne nastanejo iz nič.
Sorodne razlage – Naravoslovje, 7. razred
- Svet atomov
- Svet gliv
- Svet zvoka
- Svetloba okoli nas
- Urejanje kemijskih elementov
- Usklajevanje telesnih funkcij
- Varovanje tal
- Varovanje voda
- Vloga bakterij
- Vretenčarji in nevretenčarji
- Zaščita telesa
- Zaznavanje okolja