Nastanek evropske glasbe

Glasba · 7. razred

Korenine evropske glasbe segajo v antiko, njen pravi razvoj pa se je začel v srednjem veku. V tem času se je glasba razdelila na cerkveno duhovno glasbo in ljudsko svetno glasbo.

Ilustracija: Nastanek evropske glasbe

Ključni pojmi

A cappella: Petje brez spremljave glasbil.
Nevme: Prvi znaki za zapisovanje glasbe, ki so nakazovali smer melodije.
Trubadurji: Vitezi pesniki v Franciji, ki so peli o ljubezni in naravi.
Organum: Najstarejša oblika večglasja v evropski glasbi.
Solmizacija: Sistem zlogov za poimenovanje in učenje stopenj v lestvici.

Gregorijanski koral

Gregorijanski koral je enoglasno cerkveno petje v latinščini, ki so ga izvajali moški zbori brez spremljave glasbil. Ime je dobil po papežu Gregorju Velikem, ki je v 6. stoletju zbral in uredil cerkvene napeve. Melodije so mirne in tekoče, kar je vernike spodbujalo k zbranosti pri molitvi. Takšno petje brez inštrumentov imenujemo petje a cappella.

Enoglasno petje v latinščini brez glasbil
Papež Gregor Veliki je v 6. stoletju uredil zbirko napevov

Razvoj notnega zapisa

Prvi znaki za zapisovanje glasbe so bili nevme, ki so pevce le opominjale na smer melodije. V 11. stoletju je menih Gvido iz Arezza izumil sistem štirih črt in kvadratne note, kar je omogočilo natančen zapis višine tona. Uvedel je tudi solmizacijske zloge, kot so ut, re, mi, fa, sol in la. Ti zlogi se v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo še danes.

Nevme so bili prvi znaki v obliki pik in črtic
Gvido iz Arezza je uvedel sistem črt in solmizacijo

Svetna glasba in vitezi

Zunaj cerkva se je razvijala živahna svetna glasba, ki je bila pogosto povezana s plesom. Vitezi pesniki, znani kot trubadurji in minnesingerji, so potovali med gradovi ter peli o ljubezni in naravi. Za razliko od cerkvene glasbe so uporabljali različna glasbila, na primer lutnjo, harfo in boben. Njihove pesmi so slavile tudi junaške bitke.

Vitezi pesniki (trubadurji) so peli o ljubezni in junaštvu
Uporaba glasbil, kot so lutnja, kljunasta flavta in tapan

Pojav večglasja

V 9. stoletju se je v Evropi začelo razvijati večglasje, kar je posebnost naše glasbene kulture. Prva oblika se je imenovala organum, kjer so osnovni melodiji dodali še en vzporeden glas. Kasneje so glasovi postali bolj samostojni, kar je zahtevalo natančnejši zapis ritma. Srednjeveški skladatelji v katedralah so tako postavili temelje za kasnejšo zahtevno glasbo.

Organum je prva oblika večglasja z vzporednim glasom
Razvoj večglasja je zahteval natančnejši zapis ritma

Zanimivosti

Prve note, imenovane nevme, so bile le pike in črtice nad besedilom.
Svetni glasbeniki so za ritem uporabljali boben, ki so mu rekli tapan.
Solmizacijske zloge, ki jih poznamo danes, si je izmislil menih v 11. stoletju.

Povzetek

V srednjem veku se je glasba razvila iz preprostega enoglasnega napeva v bogato večglasno umetnost. Z izumom notnega zapisa in solmizacije je postalo mogoče glasbo natančno zapisati in jo ohraniti za prihodnje generacije.

Pogosta vprašanja

Kaj se naučimo pri temi Nastanek evropske glasbe?

Korenine evropske glasbe segajo v antiko, njen pravi razvoj pa se je začel v srednjem veku. V tem času se je glasba razdelila na cerkveno duhovno glasbo in ljudsko svetno glasbo.

Kaj je a cappella?

Petje brez spremljave glasbil.

Kaj je nevme?

Prvi znaki za zapisovanje glasbe, ki so nakazovali smer melodije.

Kaj je trubadurji?

Vitezi pesniki v Franciji, ki so peli o ljubezni in naravi.

Kako na kratko povzamemo temo Nastanek evropske glasbe?

Sorodne razlage – Glasba, 7. razred

Vse razlage – Glasba, 7. razred →

Reši kviz v aplikaciji Učko →