Posvetna glasba srednjega veka
Glasba · 7. razred
V srednjem veku posvetna glasba ni bila namenjena cerkvi, temveč zabavi, plesu in pripovedovanju zgodb. Odmevala je v ljudskem jeziku na gradovih, mestnih trgih in podeželskih sejmih.
Ključni pojmi
- Trubadurji
- Plemiški pesniki in glasbeniki iz južne Francije.
- Žonglerji
- Revnejši potujoči glasbeniki, akrobati in zabavljači.
- Estampie
- Živahen instrumentalni ples in najstarejša zapisana oblika plesa.
- Rebek
- Srednjeveško godalo, ki je bilo predhodnik današnje violine.
- Minnesingerji
- Plemiški pevci ljubezenskih pesmi na nemškem govornem področju.
Plemiški pesniki in vitezi
Glavni ustvarjalci te glasbe so bili plemiči, ki so jih v Franciji imenovali trubadurji in truverji, v Nemčiji pa minnesingerji. Kot vitezi so pisali o svojih vrlinah, naravi in predvsem o neuslišani dvorni ljubezni. Njihove pesmi so bile enoglasne, kar pomeni, da so vsi peli isto melodijo ob spremljavi glasbil.
- Trubadurji, truverji in minnesingerji so bili plemiški umetniki.
- Glavne teme so bile viteške vrline in dvorna ljubezen.
- Pesmi so bile enoglasne in v ljudskem jeziku.
Potujoči zabavljači in študenti
Po Evropi so potovali žonglerji in menestreli, ki so bili glasbeniki, akrobati in krotilci živali. Posebno skupino so predstavljali goliardi, potujoči študenti, ki so pisali drzne pesmi o vinu in veselju. Njihove najbolj znane pesmi so zbrane v zbirki Carmina Burana.
- Žonglerji so bili vsestranski zabavljači in prinašalci novic.
- Goliardi so bili potujoči študenti in nekdanji menihi.
- Carmina Burana je znamenita zbirka pesmi goliardov.
Glasbila in srednjeveški ples
Glasbila so spremljala petje ali igrala za ples, kot je najstarejši zapisani ples estampie. Uporabljali so brenkala, kot je lutnja, godala, kot je rebek, ter različna pihala in tolkala. Ker se glasba takrat še ni redno zapisovala, se je večina melodij prenašala z ustnim izročilom.
- Estampie je najstarejša znana oblika srednjeveškega plesa.
- Uporabljali so predhodnike današnjih glasbil, npr. rebek (violina) in šalmaj (oboa).
- Večina posvetne glasbe se je prenašala z ustnim izročilom.
Zanimivosti
- Žonglerji niso bili le glasbeniki, ampak so nastopali tudi kot krotilci živali.
- Pri glasbilu vergl ali lajna se zvok proizvaja z vrtenjem kolesca, ki drgne ob strune.
- Goliardi so pisali posmehljive pesmi o igrah na srečo in uživanju življenja.
Povzetek
Posvetna glasba je bila barvit del srednjeveškega življenja, ki je skozi pesmi v ljudskem jeziku povezoval plemiče in preprosto ljudstvo. Ustvarjali so jo vitezi, potujoči zabavljači in študenti ob spremljavi številnih zanimivih glasbil.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Posvetna glasba srednjega veka?
V srednjem veku posvetna glasba ni bila namenjena cerkvi, temveč zabavi, plesu in pripovedovanju zgodb. Odmevala je v ljudskem jeziku na gradovih, mestnih trgih in podeželskih sejmih.
Kaj je trubadurji?
Plemiški pesniki in glasbeniki iz južne Francije.
Kaj je žonglerji?
Revnejši potujoči glasbeniki, akrobati in zabavljači.
Kaj je estampie?
Živahen instrumentalni ples in najstarejša zapisana oblika plesa.
Kako na kratko povzamemo temo Posvetna glasba srednjega veka?
Posvetna glasba je bila barvit del srednjeveškega življenja, ki je skozi pesmi v ljudskem jeziku povezoval plemiče in preprosto ljudstvo. Ustvarjali so jo vitezi, potujoči zabavljači in študenti ob spremljavi številnih zanimivih glasbil.
Sorodne razlage – Glasba, 7. razred
- Prve melodije in ritmi
- Razvoj glasbenega gledališča
- Razvoj glasbenih oblik skozi zgodovino
- Razvoj koncerta
- Razvoj večglasnega petja
- Razvoj zborovske glasbe
- Renesančni skladatelji in njihova dela
- Renesansa – preporod umetnosti
- Rojstvo operne umetnosti
- Samostojna instrumentalna glasba
- Sledi antične glasbe na naših tleh
- Slovenska glasba v renesansi