Bizantinsko cesarstvo
Zgodovina · 7. razred
Bizantinsko cesarstvo je nastalo leta 395 z razdelitvijo Rimskega imperija na dva dela. Medtem ko je zahodni del kmalu propadel, se je vzhodni del s prestolnico Konstantinopel obdržal še več kot tisoč let.
Ključni pojmi
- Konstantinopel
- Prestolnica Bizantinskega cesarstva na stičišču Evrope in Azije.
- Cezaropapizem
- Ureditev, v kateri je cesar hkrati vrhovni posvetni in verski vodja.
- Pravoslavna cerkev
- Vzhodna krščanska cerkev, ki je nastala po razkolu leta 1054.
- Hagija Sofija
- Veličastna cerkev Svete modrosti, zgrajena v času cesarja Justinijana.
- Svilna pot
- Znamenita trgovska pot med Kitajsko, Indijo in Evropo.
Justinijanova zlata doba
Cesar Justinijan I. je v 6. stoletju cesarstvo popeljal do največjega razcveta. Ponovno je osvojil dele Italije, severne Afrike in Španije, da bi obnovil rimski imperij. Znan je po Justinijanovem zakoniku in gradnji veličastne cerkve Hagije Sofije.
- Obnova nekdanjega rimskega imperija z osvajanji
- Justinijanov zakonik kot temelj evropskega prava
- Gradnja Hagije Sofije z mogočno kupolo
Kultura in verski razkol
V Bizancu je namesto latinščine prevladal grški jezik, vera pa je bila v središču življenja. Cesar je bil hkrati posvetni in verski vodja, kar imenujemo cezaropapizem. Leta 1054 se je krščanstvo zaradi različnih pogledov razdelilo na zahodno in vzhodno (pravoslavno) cerkev.
- Uporaba grškega jezika namesto latinščine
- Cezaropapizem – cesar kot vodja države in cerkve
- Veliki cerkveni razkol leta 1054
Gospodarstvo in konec cesarstva
Cesarstvo je bogatelo s trgovino po svilni poti, njihov zlatnik solidus pa je bil glavno plačilno sredstvo. Za obrambo so uporabljali grški ogenj, ki je uničeval sovražne ladje. Leta 1453 so Turki Osmani zavzeli Konstantinopel, kar je pomenilo dokončen propad cesarstva.
- Trgovanje s svilo, začimbami in dragulji po svilni poti
- Uporaba grškega ognja v vojaške namene
- Pad Konstantinopla pod oblast Turkov Osmanov leta 1453
Zanimivosti
- Grški ogenj je bil skrivnostno orožje, ki je gorelo celo na vodi.
- Bizantinski zlatnik solidus je bil stoletja glavno plačilno sredstvo v Sredozemlju.
- Številni bizantinski učenjaki so po propadu cesarstva v Italijo prinesli starogrško znanje in spodbudili renesanso.
Povzetek
Bizantinsko cesarstvo je bila tisočletna krščanska država z bogato kulturo in močnim gospodarstvom. S svojo lego in znanjem je pomembno vplivala na razvoj Evrope, vse do padca leta 1453.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Bizantinsko cesarstvo?
Bizantinsko cesarstvo je nastalo leta 395 z razdelitvijo Rimskega imperija na dva dela. Medtem ko je zahodni del kmalu propadel, se je vzhodni del s prestolnico Konstantinopel obdržal še več kot tisoč let.
Kaj je konstantinopel?
Prestolnica Bizantinskega cesarstva na stičišču Evrope in Azije.
Kaj je cezaropapizem?
Ureditev, v kateri je cesar hkrati vrhovni posvetni in verski vodja.
Kaj je pravoslavna cerkev?
Vzhodna krščanska cerkev, ki je nastala po razkolu leta 1054.
Kako na kratko povzamemo temo Bizantinsko cesarstvo?
Bizantinsko cesarstvo je bila tisočletna krščanska država z bogato kulturo in močnim gospodarstvom. S svojo lego in znanjem je pomembno vplivala na razvoj Evrope, vse do padca leta 1453.
Sorodne razlage – Zgodovina, 7. razred
- Cesarji in vodenje države
- Civilizacije ob velikih rekah
- Dediščina antike in srednjega veka danes
- Denar in srednjeveško gospodarstvo
- Doba kovin
- Dosežki zgodnjih ljudstev
- Druge kulture starega sveta
- Družba in oblast v starem Egiptu
- Družba, pravo in gospodarstvo
- Fevdalni red
- Frankovsko kraljestvo
- Gradovi, vitezi in obramba