Glasovi slovenskega jezika

Slovenščina · 9. razred

V slovenščini se pri branju hitro opazi, da nekaterih črk ne izgovarjamo vedno tako, kot jih pišemo. Ločimo samoglasnike in soglasnike, ki imajo različne značilnosti pri izgovoru. Spoznali bomo, kako se določeni glasovi izgovarjajo drugače, kot jih pišemo.

Ilustracija: Glasovi slovenskega jezika

Ključni pojmi

Samoglasniki
Glasovi, pri katerih zrak prosto prehaja skozi ustno votlino (a, e, i, o, u).
Soglasniki
Glasovi, pri katerih zračni tok naleti na oviro.
Zvočnost soglasnikov
Prilagoditev zvenečega soglasnika v nezvenečega ob nezvenečem soglasniku.
Izgovor črke l
Lahko se izgovori kot 'l' ali kot 'u' (na koncu zloga).
Izgovor črke v
Lahko se izgovori kot 'v' ali podobno kot 'u' (odvisno od položaja).

Samoglasniki in soglasniki

Samoglasniki so glasovi, pri katerih zrak prosto prehaja skozi ustno votlino. V slovenščini uporabljamo pet samoglasniških črk: a, e, i, o, u. Soglasniki so glasovi, pri katerih zračni tok naleti na oviro. Pri izgovoru nekaterih soglasnikov, kot sta l in v, moramo biti še posebej pozorni, saj se njihov izgovor lahko spreminja.

Posebnosti izgovora črk l in v

Črko 'l' pogosto izgovorimo kot 'u', kadar se nahaja na koncu zloga, na primer pri besedi 'pol' (izgovorimo 'pou'). Vendar se 'l' lahko izgovori tudi kot 'l', kot pri besedi 'lipa'. Črka 'v' se prav tako ne izgovarja vedno enako. Pred samoglasnikom jo izgovorimo kot 'v', na primer 'voda', v nekaterih primerih pa se lahko izgovori podobno kot 'u', denimo 'vlak' (izgovorimo 'ulak'). Tudi v skupinah soglasnikov se izgovor 'v' lahko spremeni.

Zvočnost soglasnikov

Zvočnost soglasnikov pomeni, da se soglasniki pri izgovoru lahko prilagodijo drug drugemu. To se zgodi, ko zveneči soglasnik stoji ob nezvenečem. V takem primeru lahko zveneči soglasnik postane nezveneč, kar vpliva na izgovor besede. Primer takšne prilagoditve je beseda 'podpis', ki jo izgovorimo 'potpis'. To nam kaže, da se zapis in dejanski izgovor v slovenščini pogosto razlikujeta.

Zanimivosti

Povzetek

V slovenščini ločimo samoglasnike in soglasnike, katerih izgovor se včasih razlikuje od zapisa. Posebno pozornost zahtevata črki l in v, ki imata več izgovornih variant. Pomembna je tudi zvočnost soglasnikov, kjer se lahko zveneči prilagodijo nezvenečim, kar vpliva na končni izgovor besed.

Pogosta vprašanja

Kaj se naučimo pri temi Glasovi slovenskega jezika?

V slovenščini se pri branju hitro opazi, da nekaterih črk ne izgovarjamo vedno tako, kot jih pišemo. Ločimo samoglasnike in soglasnike, ki imajo različne značilnosti pri izgovoru. Spoznali bomo, kako se določeni glasovi izgovarjajo drugače, kot jih pišemo.

Kaj je samoglasniki?

Glasovi, pri katerih zrak prosto prehaja skozi ustno votlino (a, e, i, o, u).

Kaj je soglasniki?

Glasovi, pri katerih zračni tok naleti na oviro.

Kaj je zvočnost soglasnikov?

Prilagoditev zvenečega soglasnika v nezvenečega ob nezvenečem soglasniku.

Kako na kratko povzamemo temo Glasovi slovenskega jezika?

V slovenščini ločimo samoglasnike in soglasnike, katerih izgovor se včasih razlikuje od zapisa. Posebno pozornost zahtevata črki l in v, ki imata več izgovornih variant. Pomembna je tudi zvočnost soglasnikov, kjer se lahko zveneči prilagodijo nezvenečim, kar vpliva na končni izgovor besed.

Sorodne razlage – Slovenščina, 9. razred

Vse razlage – Slovenščina, 9. razred →

Reši kviz v aplikaciji Učko →