Pripovedovanje resničnih dogodkov

Slovenščina · 7. razred

Pripovedovanje resničnih dogodkov je oblika sporočanja o dejstvih in dogodivščinah, ki so se v preteklosti zares zgodile. Njegov namen je obveščanje drugih o resničnem dogajanju, ki ne temelji na domišljiji. S takšnimi besedili se srečujemo vsak dan v novicah, šoli ali pri pogovoru s prijatelji.

Ilustracija: Pripovedovanje resničnih dogodkov

Ključni pojmi

Subjektivno pripovedovanje: Pripovedovanje, ki vključuje osebna čustva, razmišljanja in mnenja.
Kronološko zaporedje: Nizanje dogodkov po vrstnem redu, kot so se zvrstili v času.
Vprašalnice: Šest vprašanj (kdo, kaj, kdaj, kje, kako, zakaj), ki zagotavljajo popolnost pripovedi.
Objektivno pripovedovanje: Pripovedovanje, ki se osredotoča le na preverljiva dejstva brez osebnih čustev.

Vrste pripovedovanja in ključna vprašanja

Pripovedovanje je lahko subjektivno, kjer vključujemo osebna čustva, ali objektivno, ki se osredotoča le na preverljiva dejstva. Za popolno in jasno pripoved moramo odgovoriti na šest ključnih vprašalnic: kdo, kaj, kdaj, kje, kako in zakaj. Subjektivno obliko uporabljamo v dnevnikih in pismih, objektivno pa v poročilih in novicah.

Subjektivno pripovedovanje vključuje osebna doživetja in mnenja.
Objektivno pripovedovanje podaja le preverljiva dejstva brez čustev.
Popolna pripoved mora odgovoriti na vseh šest ključnih vprašalnic.

Zgradba in časovno zaporedje

Besedilo je običajno tridelno in ga sestavljajo uvod, jedro ter zaključek. V uvodu predstavimo čas, kraj in osebe, v jedru pa dogodke nizamo po kronološkem zaporedju. Za boljšo preglednost uporabljamo časovne vezne besede, kot so najprej, nato in kasneje. Zaključek je namenjen razpletu dogajanja in opisu posledic ali končnih vtisov.

Dogodke nizamo po vrstnem redu, kot so se zvrstili v času.
Časovni vezniki pomagajo bralcu lažje slediti dogajanju.
V jedru običajno dosežemo vrhunec z največjo napetostjo.

Jezikovne značilnosti in oblike

Pri pisanju o preteklosti najpogosteje uporabljamo glagolski čas preteklik. Pripovedujemo lahko v prvi osebi, če smo v dogodku sodelovali, ali v tretji osebi, ko pišemo o drugih. Med najbolj znane vrste takšnih besedil štejemo doživljajski spis, potopis, dnevnik in novice. Pomembno je uporabljati natančne glagole, ki bralcu pomagajo vizualizirati dogajanje.

Uporabljamo preteklik ter prvo ali tretjo osebo ednine oziroma množine.
Natančno besedišče pomaga bralcu pri predstavi dogodkov.
Vedno se moramo držati dejstev, saj si dogodkov ne smemo izmišljati.

Zanimivosti

Če bi si v resničnem pripovedovanju dogodke izmišljali, bi nastala zgodba, ki ne bi bila več resnična.
Objektivno pripovedovanje je značilno za uradne zapise, kjer so pomembna le dejstva brez osebnih mnenj.

Povzetek

Pripovedovanje resničnih dogodkov temelji na dejstvih in kronološkem zaporedju preteklih dogodivščin. Besedilo mora biti jasno strukturirano na tri dele in odgovoriti na vseh šest ključnih vprašalnic. Za verodostojno pripovedovanje uporabljamo preteklik in se strogo držimo resnice.

Pogosta vprašanja

Kaj se naučimo pri temi Pripovedovanje resničnih dogodkov?

Kaj je subjektivno pripovedovanje?

Pripovedovanje, ki vključuje osebna čustva, razmišljanja in mnenja.

Kaj je kronološko zaporedje?

Nizanje dogodkov po vrstnem redu, kot so se zvrstili v času.

Kaj je vprašalnice?

Šest vprašanj (kdo, kaj, kdaj, kje, kako, zakaj), ki zagotavljajo popolnost pripovedi.

Kako na kratko povzamemo temo Pripovedovanje resničnih dogodkov?

Sorodne razlage – Slovenščina, 7. razred

Vse razlage – Slovenščina, 7. razred →

Reši kviz v aplikaciji Učko →