Dejanja in dogajanja v jeziku
Slovenščina · 7. razred
Glagoli so besedna vrsta, s katero poimenujemo dejanja, dogajanja in stanja. So ključni del vsake povedi, saj brez njih težko izrazimo misel.
Ključni pojmi
- Glagol
- Besedna vrsta, s katero poimenujemo dejanje, dogajanje ali stanje.
- Nedoločnik
- Osnovna oblika glagola, ki se konča na -ti ali -či.
- Namenilnik
- Krajša oblika glagola na -t ali -č, ki se uporablja ob glagolih gibanja.
- Glagolski vid
- Lastnost glagola, ki izraža, ali dejanje še traja ali je že končano.
- Glagolski naklon
- Izražanje odnosa do vsebine (povednik, velelnik, pogojnik).
Osnovne lastnosti in čas
Glagolu v povedi določimo osebo, število in čas. V slovenščini poznamo tri osebe in tri števila: ednino, dvojino ter množino. Glagolski čas nam pove, kdaj se dejanje odvija, pri čemer sta preteklik in prihodnik sestavljena časa s pomožnim glagolom biti.
- Poznamo tri osebe in tri števila (ednina, dvojina, množina).
- Časi so sedanjik, preteklik in prihodnik.
Nedoločnik in namenilnik
Kadar glagol ni v osebni obliki, uporabljamo nedoločnik ali namenilnik. Nedoločnik se konča na -ti ali -či in se uporablja ob pomožnih glagolih. Namenilnik je krajša oblika na -t ali -č, ki jo uporabljamo izključno ob glagolih gibanja.
- Nedoločnik se konča na -ti ali -či (npr. delati).
- Namenilnik se konča na -t ali -č in sledi glagolom gibanja.
Vid in naklon
Glagolski vid nam pove, ali dejanje še traja (nedovršni) ali je že zaključeno (dovršni). Z naklonom izražamo odnos do vsebine, na primer dejstva s povednikom, ukaze z velelnikom ali želje s pogojnikom. Pogojnik vedno prepoznamo po besedici bi.
- Nedovršni glagoli izražajo trajanje, dovršni pa zaključenost dejanja.
- Nakloni so povednik, velelnik in pogojnik.
Zanimivosti
- Slovenščina je poseben jezik, ker pozna tri števila: ednino, dvojino in množino.
- Preteklik in prihodnik sta sestavljena časa, saj potrebujeta pomožni glagol biti.
Povzetek
Glagoli poimenujejo dejanje, dogajanje ali stanje ter določajo časovni okvir dogodkov. Poznavanje njihovih oblik nam omogoča natančno in jasno izražanje.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Dejanja in dogajanja v jeziku?
Glagoli so besedna vrsta, s katero poimenujemo dejanja, dogajanja in stanja. So ključni del vsake povedi, saj brez njih težko izrazimo misel.
Kaj je glagol?
Besedna vrsta, s katero poimenujemo dejanje, dogajanje ali stanje.
Kaj je nedoločnik?
Osnovna oblika glagola, ki se konča na -ti ali -či.
Kaj je namenilnik?
Krajša oblika glagola na -t ali -č, ki se uporablja ob glagolih gibanja.
Kako na kratko povzamemo temo Dejanja in dogajanja v jeziku?
Glagoli poimenujejo dejanje, dogajanje ali stanje ter določajo časovni okvir dogodkov. Poznavanje njihovih oblik nam omogoča natančno in jasno izražanje.
Sorodne razlage – Slovenščina, 7. razred
- Dogajanje v naravi
- Domovina in pripadnost skupnosti
- Gradniki povedi
- Iskanje pomenov in razlaga besed
- Izražanje želja, ukazov in možnosti
- Izzivi v gorah in naravi
- Jedro povedi
- Jezik v vsakdanjem življenju
- Kako sestavimo smiselno poved
- Kdo opravlja dejanje?
- Kultura sporazumevanja
- Kulturno ustvarjanje in umetnost