Ko želimo nekaj sporočiti
Slovenščina · 5. razred
Vsak dan se znajdemo v situacijah, ko želimo nekomu nekaj povedati, vprašati ali deliti svoje počutje. Temu pravimo sporočanje, ki poteka med ljudmi na različne načine. Da bi bilo uspešno, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.
Ključni pojmi
- Sporočevalec
- Oseba, ki želi nekaj sporočiti in tvori sporočilo.
- Naslovnik
- Oseba, ki ji je sporočilo namenjeno in ga sprejme.
- Mimika
- Izrazi na obrazu, ki so del nebesednega sporočanja.
- Vikanje
- Oblika vljudnega nagovarjanja, ki se uporablja pri uradnem sporočanju.
Trije ključni elementi sporočanja
Za vsako sporočanje potrebujemo sporočevalca, ki sporočilo ustvari, in naslovnika, ki ga sprejme. Tretji element je vsebina oziroma samo sporočilo, ki ga želimo prenesti. Da bi se sporočevalec in naslovnik razumela, morata oba poznati isti jezik. Brez teh treh elementov proces sporočanja ne more potekati.
- Sporočevalec tvori sporočilo.
- Naslovnik je oseba, ki sporočilo sprejme.
- Oba morata poznati isti jezik ali sistem znakov.
Besedno in nebesedno sporočanje
Besedno sporočanje vključuje izgovorjene ali zapisane besede, kot so pogovori, pisma ali SMS-i. Nebesedno sporočanje pa vključuje naše kretnje, izraz na obrazu, držo telesa in glas. Nebesedni znaki so zelo močni in pogosto pokažejo naše pravo počutje. Pomembno je, da so besede jasne, da nas naslovnik ne bi narobe razumel.
- Besedno sporočanje je lahko govorjeno ali zapisano.
- Nebesedno sporočanje vključuje mimiko in kretnje.
- Nebesedni znaki lahko potrdijo ali spremenijo pomen besed.
Uradno in neuradno sporočanje
Pri sporočanju moramo vedno upoštevati okoliščine in osebo, s katero govorimo. S prijatelji in družino se pogovarjamo neuradno in se običajno tikamo. Pri starejših osebah ali v uradnih ustanovah, kot je šola, pa uporabljamo uradno sporočanje. Takrat uporabljamo vikanje in izbiramo bolj vljudne besede.
- Neuradno sporočanje uporabljamo s prijatelji (tikanje).
- Uradno sporočanje zahteva vikanje in izbrane besede.
- Način sporočanja je odvisen od tega, kje smo in komu sporočamo.
Zanimivosti
- Če rečemo, da nismo žalostni, a imamo objokane oči, bo naslovnik verjel našim očem in ne besedam.
- Namen sporočanja ni le dajanje informacij, ampak tudi druženje in ohranjanje stikov z ljudmi.
Povzetek
Uspešno sporočanje zahteva jasnega sporočevalca in naslovnika, ki zna pozorno poslušati ali zbrano brati. Le tako lahko sporočilo doseže svoj namen in prepreči nesporazume med ljudmi.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Ko želimo nekaj sporočiti?
Vsak dan se znajdemo v situacijah, ko želimo nekomu nekaj povedati, vprašati ali deliti svoje počutje. Temu pravimo sporočanje, ki poteka med ljudmi na različne načine. Da bi bilo uspešno, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.
Kaj je sporočevalec?
Oseba, ki želi nekaj sporočiti in tvori sporočilo.
Kaj je naslovnik?
Oseba, ki ji je sporočilo namenjeno in ga sprejme.
Kaj je mimika?
Izrazi na obrazu, ki so del nebesednega sporočanja.
Kako na kratko povzamemo temo Ko želimo nekaj sporočiti?
Uspešno sporočanje zahteva jasnega sporočevalca in naslovnika, ki zna pozorno poslušati ali zbrano brati. Le tako lahko sporočilo doseže svoj namen in prepreči nesporazume med ljudmi.
Sorodne razlage – Slovenščina, 5. razred
- Koliko jih je?
- Mediji in javno obveščanje
- Obnavljanje prebranega
- Od splošnega k posebnemu
- Opisujemo ljudi, živali in stvari
- Pisna sporočila za različne priložnosti
- Pogovarjamo se v različnih okoliščinah
- Poimenovanja v vsakdanjem življenju
- Poimenovanje krajev in pokrajin
- Poimenovanje živih bitij
- Posebna poimenovanja
- Posebnosti zapisa glasov