Velika začetnica

Slovenščina · 2. razred

Velika začetnica nam pomaga, da lažje beremo besedila. Pokazuje nam, kje se začne nova misel ali o kom govorimo. Pravila za njeno pisanje so zelo pomembna.

Ilustracija: Velika začetnica

Ključni pojmi

Velika začetnica
Velika tiskana ali pisana črka na začetku besede.
Poved
Skupina besed, ki pove ali vpraša nekaj, konča pa se s piko, vprašajem ali klicajem.
Lastno ime
Posebno ime osebe, kraja ali živali.

Začetek povedi

Vsaka nova poved se vedno začne z veliko začetnico. Ko končamo poved s piko, vprašajem ali klicajem, naslednjo poved začnemo z veliko črko. To velja tudi, če je prva beseda po ločilu.

Imena ljudi in krajev

Svoja imena in priimke vedno pišemo z veliko začetnico. Enako velja za imena ljudi, ki jih poznamo, kot so sošolci, prijatelji ali učitelji. Tudi imena krajev, kjer živimo ali jih obiščemo, pišemo z veliko začetnico.

Imena živali

Besede za vrste živali, kot so pes ali mačka, pišemo z malo začetnico. Če pa ima naša domača žival svoje posebno ime, na primer Puhko ali Muri, to ime zapišemo z veliko začetnico.

Zanimivosti

Povzetek

Veliko začetnico uporabljamo na začetku vsake povedi, pri imenih in priimkih ljudi ter pri imenih krajev. Posebna imena živali pa tudi pišemo z veliko začetnico.

Pogosta vprašanja

Kaj se naučimo pri temi Velika začetnica?

Velika začetnica nam pomaga, da lažje beremo besedila. Pokazuje nam, kje se začne nova misel ali o kom govorimo. Pravila za njeno pisanje so zelo pomembna.

Kaj je velika začetnica?

Velika tiskana ali pisana črka na začetku besede.

Kaj je poved?

Skupina besed, ki pove ali vpraša nekaj, konča pa se s piko, vprašajem ali klicajem.

Kaj je lastno ime?

Posebno ime osebe, kraja ali živali.

Kako na kratko povzamemo temo Velika začetnica?

Veliko začetnico uporabljamo na začetku vsake povedi, pri imenih in priimkih ljudi ter pri imenih krajev. Posebna imena živali pa tudi pišemo z veliko začetnico.

Sorodne razlage – Slovenščina, 2. razred

Vse razlage – Slovenščina, 2. razred →

Reši kviz v aplikaciji Učko →