Pihala in trobila

Glasba · 6. razred

Pozdravljeni, šestošolci! Danes bomo spoznali dve pomembni skupini glasbil: pihala in trobila. Čeprav sta si po imenu podobni, imata kar nekaj razlik v delovanju in zvoku. Poglejmo, kako nastane zvok pri teh zanimivih glasbilih.

Ilustracija: Pihala in trobila

Ključni pojmi

Pihala: Glasbila, pri katerih zvok nastane z vibriranjem zračnega stebra v cevi.
Lesena pihala: Pihala, pri katerih zvok nastane z vibriranjem jezička ali zraka, ki se razcepi na ostrini.
Kovinska pihala (trobila): Pihala, pri katerih zvok nastane z vibriranjem ustnic glasbenika v ustniku.
Jeziček: Majhen vibrirajoč del (enojen ali dvojni) v ustniku nekaterih pihal, ki proizvaja zvok.
Ventili: Mehanizem na trobilih, ki spreminja dolžino cevi in s tem višino tona.

Kaj so pihala in kako delujejo?

Pihala so glasbila, pri katerih zvok nastane z vibriranjem zračnega stebra v cevi. Glasbenik piha v ustnik, zrak potuje skozi cev in povzroča vibracije. Višino tona spreminjamo z odpiranjem in zapiranjem luknjic na glasbilu s prsti ali tipkami. Pihala delimo na lesena in kovinska.

Zvok nastane z vibriranjem zračnega stebra.
Višina tona se spreminja z odpiranjem/zapiranjem luknjic.
Delimo jih na lesena in kovinska pihala.

Lesena pihala

Lesena pihala so dobila ime po materialu, iz katerega so bila izdelana v preteklosti, čeprav so danes lahko tudi iz kovine ali umetnih materialov. Pri njih zvok nastane z vibriranjem jezička ali zraka, ki se razcepi na ostrini. Flavta je edino leseno pihalo brez jezička, klarinet in saksofon imata enojni jeziček, oboa in fagot pa dvojni.

Ime imajo po lesu, čeprav niso vedno lesena.
Zvok nastane z vibriranjem jezička ali zraka, ki se razcepi.
Primeri: flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot.

Kovinska pihala (trobila)

Kovinska pihala, ki jih pogosto imenujemo trobila, so glasbila, pri katerih zvok nastane z vibriranjem ustnic glasbenika v ustniku v obliki čaše. Višino tona spreminjamo s pritiskom na ventile ali z drsnikom, kot pri pozavni. Trobenta ima prodoren zvok, rog zaobljen, tuba pa je največje in najnižje zveneče trobilo.

Zvok nastane z vibriranjem ustnic v ustniku.
Višina tona se spreminja z ventili ali drsnikom.
Primeri: trobenta, rog, pozavna, tuba.

Razlike in uporaba

Glavna razlika med lesenimi pihali in trobili je v načinu, kako nastane zvok: pri pihalih z jezičkom ali razcepljenim zrakom, pri trobilih z vibriranjem ustnic. Obe skupini sta glasbila na zračni steber in zahtevata veliko dihalne moči. Pihala in trobila so pomembna v simfoničnih in pihalnih orkestrih, jazzu ter popularni glasbi, saj vsako prispeva svoj edinstven zvok.

Razlika je v nastanku zvoka (jeziček/zrak proti ustnicam).
Oboje so glasbila na zračni steber in zahtevajo dihalno moč.
Uporabljajo se v orkestrih, jazzu in popularni glasbi.

Zanimivosti

Saksofon je relativno mlado glasbilo in je zelo priljubljen v jazzu.
Flavta je edino leseno pihalo, ki nima jezička.
Pozavna namesto ventilov uporablja drsnik za spreminjanje višine tona.

Povzetek

Pihala in trobila so fascinantna glasbila, ki se razlikujejo po načinu nastanka zvoka, a oboje uporabljajo zračni steber. Spoznali smo lesena pihala z jezički (ali brez) in kovinska pihala (tudi trobila) z vibrirajočimi ustnicami. Ta glasbila so ključna za bogato in raznoliko glasbo v različnih zasedbah.

Pogosta vprašanja

Kaj se naučimo pri temi Pihala in trobila?

Kaj je pihala?

Glasbila, pri katerih zvok nastane z vibriranjem zračnega stebra v cevi.

Kaj je lesena pihala?

Pihala, pri katerih zvok nastane z vibriranjem jezička ali zraka, ki se razcepi na ostrini.

Kaj je kovinska pihala (trobila)?

Pihala, pri katerih zvok nastane z vibriranjem ustnic glasbenika v ustniku.

Kako na kratko povzamemo temo Pihala in trobila?

Sorodne razlage – Glasba, 6. razred

Vse razlage – Glasba, 6. razred →

Reši kviz v aplikaciji Učko →