Ustvarjanje glasbe z vsakdanjimi predmeti
Glasba · 5. razred
Glasba ni samo v koncertnih dvoranah. Doma, v naravi ali v šoli lahko vsak predmet postane glasbilo, če ga uporabimo z domišljijo. To je ustvarjanje z improviziranimi glasbili.
Ključni pojmi
- Improvizirana glasbila
- Predmeti, ki jih uporabljamo za ustvarjanje glasbe, namesto pravih glasbil.
- Vibracije
- Hitra tresenja, ki povzročajo zvok.
- Zvočna barva
- Posebnost zvoka, po kateri prepoznamo, kateri predmet ga je ustvaril.
- Ritem
- Zaporedje zvokov, tišin, dolgih in kratkih tonov.
- Grafična partitura
- Poseben zapis glasbe z uporabo simbolov, barv in črt.
Kako predmeti oddajajo zvok?
Zvok nastane, ko se predmeti tresejo ali vibrirajo. Ko udarimo, stresemo ali pihnemo v predmet, povzročimo valovanje zraka, ki ga slišimo kot zvok. Različni materiali dajejo različne zvoke: kovine zvenijo ostro, les toplo, plastika pa votlo.
- Zvok nastane zaradi tresenja (vibracij).
- Material predmeta vpliva na barvo zvoka.
Skupine predmetov po načinu igranja
Predmete lahko razdelimo po tem, kako iz njih ustvarjamo zvok. Udajala in tolka (lonci, mize) dobimo zvok z udarjanjem. Tresala (plastenka z rižem) ustvarjajo šumeč zvok. Pihala (steklenice) proizvajajo tone, katerih višina je odvisna od količine vode. Brenkala (napeta elastika) pa oddajajo zvok z vibriranjem.
- Udajala, tresala, pihala in brenkala so skupine improviziranih glasbil.
- Višina tona pri pihalih je odvisna od količine vode.
Glasbene prvine in zapisovanje
Pri ustvarjanju glasbe pazimo na ritem (zaporedje zvokov in tišine), tempo (hitrost) in dinamiko (glasnost). Zelo pomembna je tudi zvočna barva, po kateri prepoznamo predmet. Svoje glasbene zamisli lahko zapisujemo s posebnimi grafičnimi partiturami, ki uporabljajo simbole in barve.
- Ritem, tempo in dinamika so pomembne glasbene prvine.
- Grafična partitura je poseben način zapisovanja glasbe za improvizirana glasbila.
Zanimivosti
- Ko pihamo čez rob steklenice, višji ton dobimo, ko je v njej manj vode.
- Z udarjanjem dveh žlic drugo ob drugo dobimo ritem, ki spominja na ljudska glasbila.
Povzetek
Vsakdanje predmete lahko spremenimo v glasbila z malo domišljije. Vsak predmet oddaja drugačen zvok, odvisno od materiala in načina igranja. Z ritmom, tempom in dinamiko lahko ustvarimo zanimive glasbene zamisli, ki jih lahko tudi zapisujemo.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Ustvarjanje glasbe z vsakdanjimi predmeti?
Glasba ni samo v koncertnih dvoranah. Doma, v naravi ali v šoli lahko vsak predmet postane glasbilo, če ga uporabimo z domišljijo. To je ustvarjanje z improviziranimi glasbili.
Kaj je improvizirana glasbila?
Predmeti, ki jih uporabljamo za ustvarjanje glasbe, namesto pravih glasbil.
Kaj je vibracije?
Hitra tresenja, ki povzročajo zvok.
Kaj je zvočna barva?
Posebnost zvoka, po kateri prepoznamo, kateri predmet ga je ustvaril.
Kako na kratko povzamemo temo Ustvarjanje glasbe z vsakdanjimi predmeti?
Vsakdanje predmete lahko spremenimo v glasbila z malo domišljije. Vsak predmet oddaja drugačen zvok, odvisno od materiala in načina igranja. Z ritmom, tempom in dinamiko lahko ustvarimo zanimive glasbene zamisli, ki jih lahko tudi zapisujemo.
Sorodne razlage – Glasba, 5. razred
- Ustvarjanje različic ljudskih melodij
- Glasba kot povezovalna moč med ljudmi
- Glasbena dediščina Dolenjske
- Glasbena dediščina Slovencev zunaj matične domovine
- Glasbena podoba Evrope
- Glasbena podoba Gorenjske
- Glasbene tradicije sosednjih narodov
- Glasbeni zapis in ritem
- Improvizacija in glasbeno izražanje
- Lestvice in tonski red
- Ljudska ustvarjalnost Koroške
- Ljudsko izročilo Notranjske