Pihala in njihov zvok

Glasba · 3. razred

Živjo, tretješolci! Danes bomo spoznali zanimiva glasbila – pihala. To so glasbila, pri katerih zvok nastane tako, da vanje pihamo zrak. Pihala so zelo pomemben del orkestra.

Ilustracija: Pihala in njihov zvok

Ključni pojmi

Pihala: Glasbila, pri katerih zvok nastane s pihanjem zraka.
Lesena pihala: Pihala, kjer zvok ustvari jeziček ali zrak ob oster rob (npr. flavta, klarinet).
Trobila: Kovinska pihala, kjer zvok ustvarijo glasbenikove ustnice (npr. trobenta, tuba).
Jeziček: Tanek kos lesa, ki zatrepeta in ustvari zvok pri nekaterih lesenih pihalih.
Ustnik: Del glasbila, ob katerega glasbenik prisloni ustnice in piha.

Kaj so pihala in vrste pihal

Pihala so glasbila, kjer zrak povzroči trepetanje nečesa v glasbilu in tako nastane zvok. Delimo jih na dve glavni skupini: lesena pihala in trobila (ali kovinska pihala). Lesena pihala so včasih bila iz lesa, danes pa so lahko tudi iz kovine, zvok pa ustvari jeziček ali zrak ob oster rob. Trobila so vedno iz kovine in zvok nastane, ko glasbenik z ustnicami zatrepeta ob ustnik.

Zvok v pihalih nastane s pihanjem zraka.
Pihala delimo na lesena pihala in trobila.
Lesena pihala uporabljajo jeziček ali zrak, trobila pa ustnice.

Primeri lesenih pihal

Med lesena pihala spadajo flavta, klarinet, oboa, fagot in saksofon. Flavta je lahko prečna ali podolžna in ima lahek zvok. Klarinet ima en jeziček in topel zvok. Oboa ima dvojni jeziček in prefinjen zvok. Saksofon je iz kovine, a spada sem zaradi enega jezička in ima mehak, a močan zvok.

Flavta ima lahek, zračen in melodičen zvok.
Klarinet in saksofon imata en jeziček.
Oboa in fagot imata dvojni jeziček.

Primeri trobil

Med trobila spadajo trobenta, rog, pozavna in tuba. Trobenta ima svetel in prodoren zvok. Rog ima lep, mehak in poln zvok. Pozavna ima drsnik za spreminjanje višine tona in močan zvok. Tuba je največje trobilo z zelo nizkim in močnim zvokom, kot brnenje.

Trobenta ima svetel in prodoren zvok.
Pozavna ima drsnik za spreminjanje višine tona.
Tuba je največje in najglobje zveneče trobilo.

Kako pihala spreminjajo višino tona

Glasbeniki spreminjajo višino tonov na pihalih na več načinov. Eden od načinov je spreminjanje moči pihanja. Prav tako pritiskajo na tipke ali ventile, ki odpirajo in zapirajo luknjice, kar spreminja dolžino cevi. Pri pozavni se uporablja drsnik, pri trobilih pa glasbeniki spreminjajo obliko ustnic.

Višino tona spreminjamo z močjo pihanja.
Tipke ali ventili spreminjajo dolžino cevi.
Daljša cev ustvari nižji ton, krajša pa višji ton.

Zanimivosti

Saksofon je iz kovine, a spada med lesena pihala, ker ima en jeziček.
Pozavna ima drsnik, s katerim glasbenik spreminja dolžino cevi.
Tuba je največje in najglobje zveneče trobilo.

Povzetek

Pihala so glasbila, kjer zvok nastane z zrakom in jih delimo na lesena pihala ter trobila. Vsako pihalo ima svoj poseben zvok in barvo. Glasbeniki spreminjajo višino tonov s pihanjem, tipkami, drsnikom ali obliko ustnic.

Pogosta vprašanja

Kaj se naučimo pri temi Pihala in njihov zvok?

Živjo, tretješolci! Danes bomo spoznali zanimiva glasbila – pihala. To so glasbila, pri katerih zvok nastane tako, da vanje pihamo zrak. Pihala so zelo pomemben del orkestra.

Kaj je pihala?

Glasbila, pri katerih zvok nastane s pihanjem zraka.

Kaj je lesena pihala?

Pihala, kjer zvok ustvari jeziček ali zrak ob oster rob (npr. flavta, klarinet).

Kaj je trobila?

Kovinska pihala, kjer zvok ustvarijo glasbenikove ustnice (npr. trobenta, tuba).

Kako na kratko povzamemo temo Pihala in njihov zvok?

Sorodne razlage – Glasba, 3. razred

Vse razlage – Glasba, 3. razred →

Reši kviz v aplikaciji Učko →