Nastanek Republike Slovenije
Dom. in drž. kultura in etika · 7. razred
Slovenija je bila nekoč del Jugoslavije, a so si ljudje v osemdesetih letih zaželeli več svobode in demokracije. To obdobje prebujanja narodne zavesti imenujemo slovenska pomlad, ki nas je vodila do lastne države.
Ključni pojmi
- Plebiscit
- Oblika neposrednega glasovanja, kjer vsi polnoletni državljani odgovarjajo na pomembno vprašanje.
- Slovenska pomlad
- Obdobje prebujanja narodne zavesti in želje po večji svobodi ter demokraciji.
- Temeljna ustavna listina
- Ključni dokument, ki ga je skupščina sprejela 25. junija 1991 za ustanovitev samostojne države.
- Zdravljica
- Slovenska državna himna, pesem Franceta Prešerna, ki slavi mir in prijateljstvo.
Plebiscit in razglasitev samostojnosti
23. decembra 1990 je potekal plebiscit, kjer so se državljani odločali o samostojnosti Slovenije. Odziv je bil izjemen, saj je za neodvisnost glasovalo kar 88,5 odstotka vseh volivcev. Na podlagi te odločitve je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za ustanovitev nove države. Naslednji večer smo na Trgu republike slovesno razglasili samostojnost in prvič dvignili novo zastavo.
- Plebiscit o samostojnosti 23. decembra 1990
- Sprejetje Temeljne ustavne listine 25. junija 1991
- Slovesna razglasitev samostojnosti na Trgu republike
Osamosvojitvena vojna in priznanje
Dan po razglasitvi se je začela desetdnevna vojna, ko je Jugoslovanska ljudska armada poskušala zasesti pomembne točke po Sloveniji. Slovenska Teritorialna obramba in policija sta državo pogumno ubranili, spopadi pa so se končali z brionskim sporazumom. Decembra 1991 smo sprejeli prvo ustavo, maja 1992 pa smo postali člani Organizacije združenih narodov.
- Desetdnevna vojna za obrambo domovine
- Sprejetje prve slovenske ustave decembra 1991
- Mednarodno priznanje in vstop v OZN leta 1992
Državni simboli in prazniki
Našo samostojnost danes predstavljajo simboli, kot je belo-modro-rdeča zastava z grbom Triglava. Himna je Zdravljica Franceta Prešerna, ki slavi mir in prijateljstvo med vsemi narodi sveta. Vsako leto praznujemo dan državnosti 25. junija in dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra, kar nas spominja na našo pot do neodvisnosti.
- Državni simboli: zastava, grb in himna Zdravljica
- Praznovanje dneva državnosti 25. junija
- Praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti 26. decembra
Zanimivosti
- Na plebiscitu se je glasovanja udeležilo skoraj 93 odstotkov vseh volivcev.
- Osamosvojitvena vojna je trajala le deset dni, zato ji pravimo desetdnevna vojna.
Povzetek
Slovenija se je po plebiscitu in desetdnevni vojni leta 1991 osamosvojila od skupne države Jugoslavije. Danes je mednarodno priznana demokratična republika s svojimi simboli in državnimi prazniki.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi Nastanek Republike Slovenije?
Slovenija je bila nekoč del Jugoslavije, a so si ljudje v osemdesetih letih zaželeli več svobode in demokracije. To obdobje prebujanja narodne zavesti imenujemo slovenska pomlad, ki nas je vodila do lastne države.
Kaj je plebiscit?
Oblika neposrednega glasovanja, kjer vsi polnoletni državljani odgovarjajo na pomembno vprašanje.
Kaj je slovenska pomlad?
Obdobje prebujanja narodne zavesti in želje po večji svobodi ter demokraciji.
Kaj je temeljna ustavna listina?
Ključni dokument, ki ga je skupščina sprejela 25. junija 1991 za ustanovitev samostojne države.
Kako na kratko povzamemo temo Nastanek Republike Slovenije?
Slovenija se je po plebiscitu in desetdnevni vojni leta 1991 osamosvojila od skupne države Jugoslavije. Danes je mednarodno priznana demokratična republika s svojimi simboli in državnimi prazniki.
Sorodne razlage – Dom. in drž. kultura in etika, 7. razred
- Naša država Republika Slovenija
- Od manjših do večjih skupnosti
- Odnos med verujočimi in neverujočimi
- Osebna identiteta: kdo sem
- Pomen Splošne deklaracije človekovih pravic
- Pravice, ki pripadajo otrokom
- Pravila, ki niso zapisana
- Pravila, ki so zapisana
- Prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji
- Predsodki in kako se jim izognemo
- Različni člani državljanske skupnosti
- Različni smo si: razlike med člani skupnosti