V srednjem veku
Družba · 5. razred
Srednji vek je tisočletno obdobje, ki se je začelo v 5. stoletju s propadom rimskega cesarstva. Trajalo je vse do konca 15. stoletja, ko je bila odkrita Amerika. To obdobje je močno vplivalo na življenje ljudi v Evropi in na naših tleh.
Ključni pojmi
- Fevdalizem
- Družbeni red, v katerem kralj podeli zemljo plemičem v zameno za zvestobo.
- Tlaka
- Prisilno delo kmetov podložnikov na poljih njihovega gospodarja.
- Ceh
- Združenje obrtnikov iste stroke v srednjeveških mestih.
- Brižinski spomeniki
- Najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku.
Družbena ureditev in gradovi
Družba je bila razdeljena na kralja, plemiče, duhovščino in kmete, kar imenujemo fevdalizem. Plemiči so živeli v utrjenih gradovih na vzpetinah, ki so jih varovali visoki stolpi in obrambni jarki. Najbolj znani bojevniki so bili vitezi, ki so se od otroštva učili jahanja in bojevanja. Vitezi so morali biti pogumni, zvesti svojemu gospodarju in ščititi šibkejše.
- Fevdalizem je sistem, kjer kralj plemičem podeli zemljo ali fevd.
- Gradovi so bili utrjena bivališča plemičev za zaščito pred sovražniki.
- Vitezi so bili plemiški bojevniki, ki so upoštevali stroga pravila.
Življenje kmetov in pomen samostanov
Večina prebivalcev so bili kmetje podložniki, ki so živeli v preprostih hišah na podeželju. Gospodarju so morali oddajati dajatve v pridelkih in opravljati tlako na njegovih poljih. Pomembno vlogo so imeli samostani, kjer so menihi in nune skrbeli za bolnike in gojili zdravilna zelišča. Ker tiskarskega stroja še niso poznali, so menihi ročno prepisovali dragocene knjige.
- Kmetje so bili vezani na zemljo in so opravljali tlako.
- Samostani so bili središča znanja, kulture in prve šole.
- Krščanska vera je vplivala na vsakdanje življenje vseh ljudi.
Razvoj mest in slovenski prostor
V poznejšem srednjem veku so ob prometnih poteh nastala mesta z ozkimi ulicami in obzidjem. Mestno prebivalstvo so sestavljali trgovci in obrtniki, ki so se združevali v cehe. Na območju današnje Slovenije so takrat nastali številni gradovi in mesta, ki stojijo še danes. Iz tega časa izvirajo tudi Brižinski spomeniki, ki so najstarejši zapisi v slovenskem jeziku.
- Mesta so bila zaradi varnosti obdana z visokim obzidjem.
- Obrtniki so se v mestih združevali v cehe.
- Brižinski spomeniki dokazujejo uporabo slovenskega jezika v preteklosti.
Zanimivosti
- Menihi so knjige prepisovali ročno, ker takrat še niso poznali tiskarskega stroja.
- Gradovi so pogosto imeli obrambne jarke z vodo, da so se lažje branili pred sovražniki.
Povzetek
Srednji vek je bilo tisočletno obdobje gradov, vitezov in kmetov, ki so živeli v fevdalizmu. Vera in samostani so bili središča znanja, kasneje pa so se razvila mesta z obrtniki. Za slovensko zgodovino so ključni Brižinski spomeniki, najstarejši zapisi v našem jeziku.
Pogosta vprašanja
Kaj se naučimo pri temi V srednjem veku?
Srednji vek je tisočletno obdobje, ki se je začelo v 5. stoletju s propadom rimskega cesarstva. Trajalo je vse do konca 15. stoletja, ko je bila odkrita Amerika. To obdobje je močno vplivalo na življenje ljudi v Evropi in na naših tleh.
Kaj je fevdalizem?
Družbeni red, v katerem kralj podeli zemljo plemičem v zameno za zvestobo.
Kaj je tlaka?
Prisilno delo kmetov podložnikov na poljih njihovega gospodarja.
Kaj je ceh?
Združenje obrtnikov iste stroke v srednjeveških mestih.
Kako na kratko povzamemo temo V srednjem veku?
Srednji vek je bilo tisočletno obdobje gradov, vitezov in kmetov, ki so živeli v fevdalizmu. Vera in samostani so bili središča znanja, kasneje pa so se razvila mesta z obrtniki. Za slovensko zgodovino so ključni Brižinski spomeniki, najstarejši zapisi v našem jeziku.
Sorodne razlage – Družba, 5. razred
- V starem veku
- Zgodovinska obdobja in dediščina naših prednikov
- Daleč nazaj: prazgodovina
- Kako se znajdem v prostoru: orientacija
- Kako živimo v skupnosti
- Kakšna je Slovenija in njene pokrajine
- Kraški svet: dinarskokraške pokrajine
- Med hribi in dolinami: predalpske pokrajine
- Naš čas: sodobnost
- Ob morju: obsredozemske pokrajine
- Pomagamo si in sodelujemo
- Ravnine na vzhodu: obpanonske pokrajine